Čezmejno srečanje Regiohelp

Čezmejno srečanje mreže institucij v okviru projekta Regiohelp v katerem sodeluje tudi CSD Murska Sobota.

Na srečanju so se predstavile institucije socialnega varstva, kjer so bile izmenjane izkušnje ter primeri dobre prakse v okviru socialnega varstva med avstrijskimi in slovenskimi institucijami. Na srečanju smo se prav tako soočali z izzivi za prihodnost ne področju socialnega varstva.

Več si lahko preberete na povezavi:

http://www.czr.si/index.php/news-reader-kopija/drugo-cezmejno-srecanje-regiohelp.html

http://www.czr.si/index.php/news-reader-kopija/drugo-cezmejno-srecanje-regiohelp.html

http://www.czr.si/index.php/news-reader-kopija/drugo-cezmejno-srecanje-regiohelp.html

Informacija v zvezi s sprejeto spremembo Zakona o socialno varstvenih prejemkih

Žal dvig denarne socialne pomoči avtomatično ni mogoč in upravičenci bodo morali na pristojni center za socialno delo prinesti vlogo.

Novela Zakona o socialno varstvenih prejemkih namreč ni določila samo višjega osnovnega zneska minimalnega dohodka, ampak tudi novi ekvivalenčni lestvici oziroma nove višine minimalnega dohodka, ki pripadajo posameznemu družinskemu članu (te vplivajo na izračun cenzusa in na posamezni znesek pravice). Novela je določila tudi, da se s 1.6.2018 o denarni socialni pomoči in varstvenem dodatku odloči na novo. Denarna socialna pomoč je namreč odvisna od višine dohodkov (iz zadnjih 3 mesecev pred mesecem vložitve vloge, zato pri ponovnem izračunu pride do zajema podatkov o dohodkih za novo obdobje), števila družinskih članov, premoženja, prihrankov ter zagotovljene oskrbe (ali ima zagotovljeno bivanje/prehrano) in morebitnega obstoja krivdnega razloga (na primer neprijavljenost pri Zavodu RS za zaposlovanje, prestajanje zaporne kazni,…). Podobno velja za varstveni dodatek. Navedeno pomeni, da se, če stranka (ki je že upravičena do pravice) za preračun zaprosi do konca julija 2018, šteje, da je bila vloga vložena 31. 5. 2018 in se na novo ugotovi materialni položaj samske osebe oziroma družine oziroma se ponovno preveri, ali stranka še vedno izpolnjuje zakonsko določene pogoje za upravičenost do pravice od 1. 6. 2018 dalje. Če bi želeli, da se nova višina osnovnega zneska minimalnega dohodka upošteva na enak način kot vsakoletna uskladitev le-tega (avtomatično zvišanje dodeljenega zneska, tj. brez ponovne preverbe izpolnjevanja zakonsko določenih pogojev za upravičenost do pravice ali po uradni dolžnosti CSD ali na zahtevo stranke), bi moralo biti to urejeno z zakonom. Navedeno z novelo ni bilo določeno, ker kot že omenjeno zgoraj, z novelo ni bila določena samo nova višina osnovnega zneska minimalnega dohodka, ampak sta bili spremenjeni tudi ekvivalenčni lestvici za DSP in VD, ki narekujeta novo odločanje. Avtomatično odločanje v smislu uskladitve že dodeljenih pravic z novo višino osnovnega zneska minimalnega dohodka torej ni možno, saj za to pravna podlaga ne obstaja. Glede na navedeno je posledica ponovne preverbe lahko torej tudi ta, da stranka do pravice ne bo več upravičena (če se bo ugotovilo, da ne izpolnjuje več zakonsko določenih pogojev za upravičenost do pravice), zato se je sprejela odločitev, da se preračun opravi le na zahtevo stranke, in ne po uradni dolžnosti s strani CSD-jev. Opozarjamo še, da bi bile posledice v primeru odločanja po uradni dolžnosti s strani CSD-jev enake.

V zvezi z opozorilom, da zaradi določbe 16. člena ZUPJS (upoštevanje fiktivne DSP pri DS) obstaja velika verjetnost, da posamezni upravičenec do DSP za dvig ne odda nove zahteve (ker ne bo obveščen, da bi moral ponovno, kljub že veljavni odločbi o DSP, vložiti novo zahtevo) in bo zaradi tega dijak ali študent upravičenca, prejel nižjo državno štipendijo zaradi upoštevanja tega fiktivnega zneska, odgovarjamo kot sledi v nadaljevanju.

3. točka prvega odstavka 16. člena ZUPJS določa, da se ugotovljeni dohodek poveča za fiktivno ugotovljen dohodek v višini pravice iz javnih sredstev, do katere je oziroma bi bila oseba upravičena, če jo je oziroma bi jo skladno z vrstnim redom iz 7. člena tega zakona uveljavljala pred uveljavljanjem pravice iz javnih sredstev, ki jo uveljavlja. Navedeno ne pomeni, da se bo stranki pri ugotavljanju upravičenosti do državne štipendije upošteval fiktivni višji znesek DSP (zaradi povišanja osnovnega zneska minimalnega dohodka), ampak se bo upošteval znesek DSP iz veljavne odločbe za DSP. Če torej stranka, ki je že upravičena do DSP, za preračun ne zaprosi, se ji pri državni štipendiji upošteva znesek DSP iz veljavne odločbe za DSP, in ne fiktivni višji DSP. Opozarjamo še, da pri državni štipendiji sprememba višine DSP ne predstavlja spremembe, na podlagi katere bi CSD odločal na novo.

vir: MDDSZ

Koriščenje dopusta za očete otrok, rojenih po 1. 5. 2018

MDDSZ opozarja bodoče očete, da se 1.5.2018 prične uporabljati sprememba Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) o očetovskem dopustu, ki bo veljala za očete otrok rojenih po 1.5.2018.

Očetovski dopust je dopust, namenjen očetom, da bi že v najnežnejši dobi otroka skupaj z mamo sodelovali pri negi in varstvu otroka.

  

Koriščenje dopusta za očete otrok, rojenih po 1. 5. 2018

 

Oče izrabi prvi del očetovskega dopusta v trajanju najmanj 15 koledarskih dni v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela od rojstva otroka do najpozneje enega meseca po poteku starševskega dopusta v strnjenem nizu oziroma pravice do starševskega dodatka za tega otroka. Če jih izrabi manj kot 15 dni, mu preostanek do 15 dni propade. Oče lahko izrabi tudi celotnih 30 koledarskih dni v enem delu, npr. ob rojstvu otroka.

 

Oče izrabi drugi del očetovskega dopusta v trajanju največ 15 koledarskih dni v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela najpozneje do končanega prvega razreda osnovne šole otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo. Evidenco o izrabi tega dela dopusta vodi center.

 

Kdo je upravičen

Nova ureditev velja za vse očete novorojenčkov, ki prvič uveljavljajo pravico do očetovskega dopusta (vloge vložene po 1. 1. 2018). Plačane dneve očetovskega dopusta po novi ureditvi pa bodo lahko uveljavljali tudi očetje otrok, mlajših od treh let, ki še niso v celoti izkoristili neplačanega dela očetovskega dopusta, tudi če so v letu 2016 že pridobili pravico do 5 plačanih dni oziroma v letu 2017 do 10 plačanih dni. Če so jih že izkoristili, bodo imeli možnost izrabiti še 5/10 dni. Če pa teh 5/10 plačanih dni še niso izkoristili, pa bodo lahko izrabili 10 dni v strnjenem nizu. Za tiste očete, ki imajo otroka starejšega od treh let, pa nova ureditev ne velja, saj pravice do neplačanega dopusta, ki se preoblikuje v plačani dopust, več nimajo oziroma je ne morejo uveljavljati.

 

Kje se uveljavlja očetovski dopust

Očetovski dopust se uveljavlja na centru za socialno delo z vlogo. Center prizna pravico do očetovskega dopusta z odločbo. V vlogi še ni potrebno navesti datumov izrabe dopusta. Po izrabi oče sporoči datume na center za socialno delo zaradi izplačila nadomestila.

Pravico do očetovskega dopusta ima oče otroka in je neprenosljiva.

Ne glede na to, lahko očetovski dopust, če ga oče ni izrabil, pod enakimi pogoji izrabijo tudi:

  • druga oseba ter materin zakonec, materin zunajzakonski partner in partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti, ki dejansko neguje in varuje otroka,
  • zakonec, zunajzakonski partner ali partner registrirane istospolne partnerske skupnosti osebe, ki koristi materinski dopust.

Očetovski dopust lahko oče izrabi v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, v strnjenem nizu (brez prekinitev) ali po dnevih. Kadar oče izrabi očetovski dopust po dnevih, se trajanje pravice določi v delovnih dnevih tako, da se upošteva 70% pripadajočih koledarskih dni očetovskega dopusta (15 koledarskih dni je enako 11 delovnih dni).

Pri uveljavljanju pravice do očetovskega dopusta morate biti pozorni:

  • najkasneje dan pred nastopom očetovskega dopusta (po rojstvu otroka) se oglasite na centru za socialno delo, na katerem je mati uveljavljala pravico do materinskega dopusta oziroma ji je bila priznana pravica do materinskega dopusta
  • vlogo si lahko natisnete tudi z našega spletišča
  • najkasneje 30 dni pred predvidenim nastopom očetovskega dopusta obvestite vašega delodajalca o nameri izrabe dopusta
  • ker se pravica do očetovskega dopusta pridobi šele po rojstvu otroka, vlogi priložite obvestilo porodnišnice o rojstvu otroka oziroma rojstni list otroka
  • v primeru zunajzakonske skupnosti je treba za uveljavljanje te pravice po rojstvu otroka predložiti zapisnik o priznanju očetovstva
  • o izrabi 15 dni očetovskega dopusta po koncu starševskega dopusta za tega otroka mora oče obvestiti center za socialno delo zaradi izplačila nadomestila.

Sprememba Zakona o socialno varstvenih prejemkih

 

Novosti, ki s 1. junijem 2018 začnejo veljati na področju denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka za samske osebe in za družine.

S 1. junijem 2018 se osnovni znesek minimalnega dohodka zviša na 385,05 evra (za samsko osebo, trenutno 297,53 evra), kar pomeni, da se znesek redne denarne socialne pomoči, izredne denarne socialne pomoči in posmrtnine zviša na 385,05 evra. Cenzus za varstveni dodatek za samsko osebo bo znašal največ 566,02 evra (trenutno 484,97 evra).

 

Če do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka še niste upravičeni, lahko vlogo vložite že meseca maja 2018. Če že imate veljavno odločbo o denarni socialni pomoči oziroma varstvenem dodatku pa je potrebno za uveljavljanje višjega zneska denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka najkasneje do konca julija 2018 oddati novo vlogo na center za socialno delo.

 

S 1. junijem 2018 se razširja tudi krog upravičencev do pogrebnine in posmrtnine na brate ali sestre, nečake ali nečakinje, vnuke ali vnukinje pokojne osebe.

Kontakt

Center za socialno delo Murska Sobota
Slovenska ul.44
9000 Murska Sobota

Tel: (02) 535 11 40
Fax: (02) 535 11 70
E-mail: gpcsd.mursk@gov.si

Uradne ure

Ponedeljek:
od 08.00 do 12.00 ure
od 13.00 do 15.00 ure

Sreda:
od 08.00 do 12.00 ure
od 13.00 do 17.00 ure

Petek:
od 08.00 do 12.00 ure

PSP med delovnim časom zaposlenih