NOVOSTI PRI VLAGANJU VLOG ZA PRAVICE IZ JAVNIH SREDSTEV OD 01.12.2018 DALJE

S 01.12.2018 upravičencem do letnih pravic iz javnih sredstev (otroški dodatek, znižano plačilo vrtca, subvencija malice in kosila, državna štipendija) za podaljšanje le-teh ni potrebno več oddati vloge, ker bo center o podaljšanju odločal po uradni dolžnosti.

Vloge za mesečne pravice (denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, osnovno in dodatno zdravstveno zavarovanje, subvencija najemnine) se vložijo na enak način kot doslej.

Vloge za prvo uveljavljanje le-teh pravic je potrebno še vedno vložiti, prav tako so upravičenci dolžni centru sporočati zakonsko določene spremembe, ki vplivajo na upravičenost do pravic iz javnih sredstev.

V ta namen obveščamo vse upravičence do znižanega plačila vrtca, da lahko posebne okoliščine, ki odražajo dejanski socialni in materialni položaj (npr. stanovanjski kredit) uveljavljajo neposredno pri občini oziroma vrtcu, ki bo dodatno znižanje upošteval pri izstavitvi računa staršem.

SKUPNA IZJAVA CENTRA ZA SOCIALNO DELO POMURJE IN POLICIJSKE UPRAVE MURSKA SOBOTA ZA JAVNOST OB MEDNARODNEM DNEVU BOJA PROTI NASILJU NAD ŽENSKAMI

 

Organizacija združenih narodov je 25. november razglasila za Mednarodni dan za odpravo nasilja nad ženskami. Tako se je razvila svetovna kampanja za človekove pravice žensk, 16 dni akcij proti nasilju nad ženskami. Akcije se začnejo vsako leto 25. novembra in zaključijo 10. decembra, na Svetovni dan človekovih pravic. S številnimi dogodki jih obeležujemo tudi na Centru za socialno delo Pomurje in Policijski upravi Murska Sobota. Namen skupih dogodkov je pokazati, da lahko samo skupaj postanemo močnejši in uspešnejši v boju proti nasilju nad ženskami in posledično v družini. Vsekakor pa problematika nasilja v družini, ne sme biti samo zadeva policije in centrov za socialno delo.

 

Tako je v sovpadanju akcij proti nasilju v ponedeljek 19.11.2018 že potekal strokovni posvet na temo: »Multidisciplinarni pristop k prepoznavi in obravnavi nasilja v družini, kot potreba po usklajenem delovanju vseh institucij v Pomurju« katerega namen je bil okrepiti multidisciplinarno sodelovanje vseh institucij, kateri se srečujemo z obravnavo nasilja v družini, se dodatno povezati, izmenjati izkušnje, dobro prakso in se tako še naprej boriti proti nasilju v družini.  Na strokovni posvet so tako bili vabljeni predstavniki centrov za socialno delo, policijskih postaj, zdravstveni domovi Pomurja, vrtci, osnovne in srednje šole, nevladne organizacije, varna hiša, itd. Skupne akcije bomo nadaljevali dne 30.11.2018 v okviru Regijskega rdečega križa Tišina, ter v Zdravstvenem domu Murska Sobota, kjer bomo dne 7.12.2018 prav tako izvedli posvet namenjen strokovnim delavcem v zdravstvu.

 

Nasilje v intimnopartnerski sferi ne pozna kulturnega, družbenega prostora, v katerem se dogaja. Po poročanju Društva SOS je v letu 2017 je policija v Sloveniji zaradi nasilja v družini v povprečju posredovala osemkrat na dan. Pomislimo na to, da je prijavljen zgolj delček nasilja, ki se v družinah dejansko zgodi.

 

»Med stotimi danes rojenimi deklicami jih bo trideset v svojem življenju doživelo nasilje. Če tega ne želimo, bomo morali začeti razmišljati in delovati drugače: pokažimo storilcem, da njihovega vedenja ne podpiramo, ne obračajmo se stran in zavedajmo se, da je nasilje vsakodnevna realnost mnogih naših prijateljic, hčerk, vnukinj, sosed, sodelavk in znank. Podprimo jih, verjemimo njihovim zgodbam in ne omalovažujmo njihovih izkušenj!«

 

Kljub desetletjem ozaveščanja je namreč zavedanje o razširjenosti in posledicah nasilja nad ženskami slabo, napačne predstave so še vedno globoko zakoreninjene: družba odgovornost za nasilje še vedno porazdeljuje med storilca in žrtev; veliko otrok in mladih meni, da fant, ki udari dekle, na ta način samo izkazuje, da mu je všeč; še vedno veliko ljudi ocenjuje, da je ženska sama kriva, če doživi posilstvo, da je spolno nadlegovanje na delovnem mestu samo izmišljotina žensk brez smisla za humor itd.

 

Spletnemu nasilju nad ženskami na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v letošnjih 16 dneh aktivizma zoper nasilje nad ženskami posvečamo še posebno pozornost: skupaj s Policijo sodelujemo v projektu Odklikni. Na povezavi odklikni.si si lahko naložite aplikacijo Odklikni, kjer najdete veliko uporabnih informacij o vrstah spletnega nasilja ter možnih oblikah pomoči.

 

Zavedamo se, da je prvi korak najtežji, zato želimo žrtve nasilja nagovoriti, da se lahko vedno obrnejo na njim najbližji center za socialno delo ali policijsko postajo, kjer vam bodo pomagali.

 

 

Zapisala:

Car Saša, koordinatorica za obravnavo nasilja v družini

Rakuša Boris, višji policijski inšpektor PU Murska Sobota

UVELJAVLJANJE PRAVIC – NOVOST pri vlaganju vlog za pravice iz javnih sredstev od 1.12.2018 dalje

Skladno z Zakonom o spremembah in dopolnitvi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS-H) se za letne pravice, tj. do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca ter subvencije malice in kosila, ki se iztečejo v decembru 2018 ali kasneje, uvaja mesečno avtomatično podaljševanje pravice. Navedeno pomeni, da se vloge za podaljševanje omenjenih letnih pravic (če ste upravičenec do pravice in jo želite podaljšati) od 1.12.2018 dalje ne vlagajo, saj bodo centri za socialno delo po uradni dolžnosti odločili o nadaljnji upravičenosti do pravice.

IZJEMA velja za podaljšanje veljavnosti pravice do otroškega dodatka, ki se uveljavlja po Uredbi 883/2004, kjer je za podaljšanje pravice do otroškega dodatka še vedno treba vložiti  vlogo, in sicer v mesecu izteka pravice do otroškega dodatka. Zahtevke rešuje Centralna enota za starševsko varstvo in družinske prejemke CSD Ljubljana. V tem primeru torej podaljševanja po uradni dolžnosti s strani centra za socialno delo ni.

Če se za pravico do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca ter subvencije malice in kosila zaproša PRVIČ, je še vedno treba vložiti vlogo! Če je pravica na podlagi PRVE vloge ZAVRNJENA, je treba vložiti novo vlogo. Podaljševanje po uradni dolžnosti s strani centrov za socialno delo velja namreč samo za PRIZNANE pravice do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca ter subvencije malice in kosila.

Upravičenec do letne pravice mora centru za socialno delo še vedno sporočiti zakonsko določene spremembe, ki pri teh pravicah lahko vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja.

Vloge za mesečne pravice (denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, subvencija najemnine, pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, pravica do oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev, pravica do prispevka k plačilu družinskega pomočnika) se vložijo na enak način, kot je veljalo doslej, saj centri za socialno delo po uradni dolžnosti NE odločajo o nadaljnji upravičenosti do pravic.

>> predstavitev posameznih pravic

 

25. novembra obeležujemo mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami

Nasilje nad ženskami pomeni eno najhujših kršitev človekovih pravic, ki ne pozna krajevne, starostne, izobrazbene, položajne ali katerekoli druge meje. Ženske po vsem svetu so izpostavljene različnim vrstam nasilja, pa naj gre za nasilje v partnerskih odnosih, spolno nasilje, spolno nadlegovanje, pohabljanje spolovil, otroške poroke ali nasilje na spletu. Večino nasilja ženske doživljajo tam, kjer bi se vsi ljudje morali počutiti najbolj varno: doma. Ni pa nasilje omejeno na dom – v delovnih okoljih ženske doživljajo spolno nadlegovanje, na spletu so izpostavljene spletnemu zalezovanju, trpinčenju, spolnim zlorabam in številnim drugim oblikam.

Vsaka tretja ženska, živeča v EU, je bila od dopolnjenega 15. leta starosti žrtev spolnega ali fizičnega nasilja, vsaka dvajseta je bila posiljena, vsaka peta je bila žrtev zalezovanja, vsaka deseta je doživela spletno nasilje, dobra polovica žensk v EU pa se vsaj občasno izogiba določenim situacijam ali krajem zaradi strahu pred fizičnim ali spolnim napadom, je pokazala vseevropska raziskava Agencije EU za temeljne pravice.

 

Ob tem ministrica, mag. Ksenija Klampfer, poudarja: »Med stotimi danes rojenimi deklicami jih bo trideset v svojem življenju doživelo nasilje. Če tega ne želimo, bomo morali začeti razmišljati in delovati drugače: pokažimo storilcem, da njihovega vedenja ne podpiramo, ne obračajmo se stran in zavedajmo se, da je nasilje vsakodnevna realnost mnogih naših prijateljic, hčerk, vnukinj, sosed, sodelavk in znank. Podprimo jih, verjemimo njihovim zgodbam in ne omalovažujmo njihovih izkušenj!«

 

Kljub desetletjem ozaveščanja je namreč zavedanje o razširjenosti in posledicah nasilja nad ženskami slabo, napačne predstave so še vedno globoko zakoreninjene: družba odgovornost za nasilje še vedno porazdeljuje med storilca in žrtev; veliko otrok in mladih meni, da fant, ki udari dekle, na ta način samo izkazuje, da mu je všeč; veliko ljudi ocenjuje, da je ženska sama kriva, če doživi posilstvo,  da je spolno nadlegovanje na delovnem mestu samo izmišljotina žensk brez smisla za humor itd.

 

Tehnološki razvoj je s sabo prinesel tudi novo vrsto nasilja: nasilje na spletu. Tudi tukaj obstaja cela vrsta napačnih predstav: od tega, da takšno nasilje nima posledic in da je vse skupaj samo zabava, do tega, da lahko slepo zaupamo, da je oseba na drugi strani ekrana res to, za kar se izdaja. Čeprav moški pogosteje uporabljajo svetovni splet, so spletnemu nasilju pogosteje izpostavljene ženske, tovrstno nasilje pa ima zanje tudi hujše posledice. Raziskave kažejo, da zaradi izpostavljenosti sovražnim komentarjem ženske na spletu redkeje izražajo svoja stališča in nazore.

 

»V 21. stoletju je življenje brez svetovnega spleta v naši kulturi praktično nepredstavljivo. Dekleta in ženske, ki tam doživljajo vdore v zasebnost, ustrahovanje, seksistične in žaljive komentarje, zlorabo svojih intimnih fotografij ali posnetkov, spleta ne morejo uporabljati varno. Mnoge od njih spleta sploh ne upajo več uporabljati. To omejuje njihovo pravico do informiranosti in izražanja mnenj ter stališč, to posega v njihovo pravico biti aktivne državljanke,« je še poudarila ministrica Klampfer.

 

Spletnemu nasilju nad ženskami na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v letošnjih 16 dneh aktivizma zoper nasilje nad ženskami posvečamo še posebno pozornost: skupaj s Policijo vas v okviru s strani EU sofinanciranega projekta Odklikni v petek, 7.  decembra, med 14. in 20. uro, ter v soboto, 8. decembra, med 8. in 14. uro, vabimo v ljubljanski CityPark, kjer vam bomo o teh temah lahko povedali več. Če vas ne bo z nami, pa si lahko na povezavi odklikni.si naložite aplikacijo Odklikni, kjer najdete veliko uporabnih informacij o vrstah spletnega nasilja ter možnih oblikah pomoči.

Vir: spletna stran MDDSZ

Kontakt

Center za socialno delo Pomurje

Enota Murska Sobota
Trg zmage 7

9000 Murska Sobota

Tel: (02) 535 11 40
Fax: (02) 535 11 70
E-mail: gpcsd.mursk@gov.si

Uradne ure

Ponedeljek:
od 08.00 do 12.00 ure
od 13.00 do 15.00 ure

Sreda:
od 08.00 do 12.00 ure
od 13.00 do 17.00 ure

Petek:
od 08.00 do 12.00 ure

PSP med delovnim časom zaposlenih